Iz Pukehine sva v jutranjih urah odpravila proti Coromandlu, ki je znan po lepih plažah iin lepem vremenu. Res se je nadaljevalo prelepo vreme zadnjih dveh dni, kar naju je razveselilo.
Dan 19: Gejzirji in Maori
Zjutraj sva se odpravila iz kampa pri Napieru, ki je ležal kar ob hitri cesti, proti Rotorui. Pot naju je pripeljala tudi mimo jezera Taupo, ki je poleti pravi magnet za Novozelandce, a pri oblačnem vremenu in malo nižjih temperaturah enostavno jezero, kot vsako drugo.
Dan 18: Art Deco in toplota Severa
Naslednje jutro sva se zbudila v oblačen dan. Najin cilj je bil Napier, mesto na vzhodni obali, ki so ga po potresu leta 1931 popolnoma na novo zgradili v stilu Art Deco.
Dan 17: Back to the North
Cabin nama je dala možnost popolnega počitka, medtem ko je zunaj deževalo in pihalo. Edina moteča malenkost je bil železniški most, po katerem je vlak ponoči dvakrat pripeljal čez najini glavi.
Naslednji dan se je vreme dokaj umirilo. Brez zamude sva se ob dveh popoldne lahko vkrcala na trajekt. Upala sva, da naju bo v Wellingtonu sprejelo boljše vreme, saj pri prvem obisku nisva imela možnosti glavnega mesta slikati.
Dan 16: Kiwiji in malo luksuza
V jutranjih urah sva se iz poceni kampa v predmestju Christchurcha odpravila še enkrat v velemesto, tokrat s fotoaparatom. Sprehodila sva se po še vedno porušenem centru mesta do botaničnega vrta.
Dan 15: Srbi, srbi, srbi. Oh kako srbi.
Upanje, da piki sandflies res le bolijo pri samem ugrizu in je nato mir, se je ‘razsrbelo’ ponoči, ko so se piki eden za drugim vneli in postali velike bunkice, ki bi si jih človek najraje odpraskal s telesa.
Dan 14: Moeraki Boulders and Seals up close
Dopoldne sva se po nakupih odpravila v center Dunedina. Brez vetra nama se je mesto sedaj zdelo kar simpatično. Center in njegove stare stavbe sta naju spominjale na angleška mesta.
Dan 13: On the Edge of the World (oz. na skrajnem Jugu)
V dopoldanskih urah sva se odpravila iz malo bolj živahnega Invercargilla do dveh točk, ki se borita za naslov najbolj južnega kopenskega predela zemlje (za njimi je le še Antarktika).
Dan 12: It’s beautiful, it’s amazing, it’s Milford Sound
Po mirno noči in jutranji borbi s sandflies sva se izjemno hitro napakirala avto ter se še za nekaj časa usedla v lounge najinega kampa, da sva pozajtrkovala in še malo brala.
Dan 11: Road to Milford in nadležnost z imenom Sandflies
Te Anau sva zapustila okoli 11. ure in se odpravila na pot v Milford. Na poti je bilo kar nekaj postankov, saj je bilo veliko za videti.