Day 12: Maligne Lake and Edith Cavell

Zbudila sva se v mrzlo jutro in bila zelo vesela, da sva celoten avto “zadekala” nisva pa še rabila dodatnih spalk, ki sva jih dobila od lastnika najinega izposojenega avta. Arašidovemu maslu sva tokrat v toaste dodala še nutelo in pozajtrkovala. Današnji cilj je bilo jezero Maligne Lake in ledeniško jezeru in ledenik na gori Edith Cavell.

Okoli pol 9. ure sva se odpravila do Jasperja in tam še natankala avto, nato pa pot nadaljevala po cesti Maligne Lake. Že ko sva se zjutraj odpravila iz kampa sva zagledala velikanskega kanadskega jelena ali vapitija, na cesti pa sva nato lahko še videla sivo lisico, ostalih živali, ki so jih obljubljali plakati in table ob cesti pa žal nisva videla.

Ko sva prispela do jezera Maligne nama je postalo tudi popolnoma jasno zakaj se živali skrivajo. Sicer je pot res lepa in pogleda na hribe je enkraten, a je zato tudi ogromno ljudi. Z velikanskimi avtobusi vozijo obiskovalce na to jezero. V tamkajšnji menzi sva popila kavo in vročo čokolado in se nato odločila, da si bova jezero pogledala z vode in si najela kanu. Potem ko sva se topleje oblekla (le je bila potrebna še ena plast oblačil in za Tanjo kapa in rokavice), sva si v Boat House, ki nastopa na skoraj vseh slikah s tega jezera, izposodila kanu za eno uro. Odveslala sva mimo nekaj zalivčkov in uživala v pogledau na visoke gore, pokrite s snegom. Okolica je res epska in prelepa, a naju je jezero Kinney s svojo turkizno vodo bolj navdušilo.

Ko sva se vračala k čolnarni, sva zagledala gručo ljudi, ki je slikala dva losa, ki sta se pasla ob jezeru. Prav nihče teh turistov, željnih slik ni upošteval, da se naj tem živalim naj ne bi bližali na manj kot 100 metrov. Tudi midva sva se, potem ko sva vrnila čoln, sprehodila do živali, a sva upoštevala večjo varnostno razdaljo.

Naslednja današnja postaja je bila pot na Mt Edith Cavell. Cesta se tukaj dviguje v gore kar na 2135 metrov nadmorske višine. S parkirišča sva se nato odpravila do razgledne točke od katere je možno videti ogromen ledenik in pod njem ledeniško jezero. Videla in slišala sva tudi, kako se je del ledenika odlomil in padel v vodo – to je naredil prav pretresljiv zvok, ki so mu na jezeru sledili visoki valovi.

Nato sva se vrnila v Jasper, nakupila za naslednji dan in dvignila denar, in se nato ponovno nastanila v kampu Whistlers.