Naspana sva se zbudila v deseti dan najinega potovanja. Hostel, v katerem sva prespala, je bil del olimpijske vasi, v kateri so pred šestimi leti živeli športniki, sedaj pa so apartmaji prodani, v drugih stavbah pa se nahajajo hostli. Po kavi (za Tanjo še muffinu) v bifeju v hostlu, sva se odpravila iz Whistlerja.
Prva postaja so bila tudi danes slapovi, in sicer Nairn Falls le nekaj kilometrov iz Whistlerja. Do slapovi vodi 1,5 km dolga pot skozi gozd, vmes pa je narejena tudi potka, ki vodi do reke, ki si turkizno modra vdira pot do doline.
Naslednji načrtovani cilj so bili Joffre Lakes. Po poti skozi gozdove in hribe sva prispela do parkirišča, a je bilo žal polno zasedeno, tudi bližnja nadomestna parkirišča so bila popolnoma polna, tako da sva se odločila izpustiti ta jezera in se tako ogniti velike gneče.
Za kosilo sva se nato ustavila pri Duffey jezeru, mogočnem jezeru nekaj kilometrov oddaljeno. Nič manj nisva uživala, ko sva sedela na hlodu in si sestavljala sendviče.
Ko sva nadaljevala pot, sva lahko še iz avta uzrla rjavega medveda, ki je ob reki lovil ribe.
Počasi se je začela spreminjati okolica in kmalu sva se počutila kot v filmski kulisi za kak western. Spuščala sva se v dolino ob canyonu, kjer je bila narava suha in požgana. Ustavila sva se v majhnem turističnem centru v mestecu Lilloet in si tam ogledala nekaj zgodovinskih predmetov.
Pot sva nadaljevala ob pogledih na naravo in se po nekaj deset kilometrih ustavila v kampu Steelhead, kjer sva preživela noč.
