Po nakupih v Invernessu sva se osmi dan odpravila proti zahodni škotski obali. Po nekaj kilometrih proti severu sva se znašla sredi škotske divjine ali kako sva kasneje opisala pokrajino kot iz filma – škotskega kiča.
Prelepa narava naju je kmalu premamila, da sva se kljub močnemu vetru odločila za sprehod. Zavila sva se v najini jakni in se si nadela kapuce. Po nekaj sto metrih sva morala pa le obrniti, saj je bila pot proti vetru zelo naporna.
Okoli poldneva sva se ustavila v mali ribiški vasi in si privoščila izvrstno kosilo.
Ko sva nadaljevala pot sva se kmalu ustavila pri ruševinah malega gradu ob lochu. Skozi ovce sva se odpravila bližje do ruševin in se počutila kot v kakem filmskem prizoru.
Odpeljala sva se do Ullapoola, od koder je naslednji štartal najin trajekt na hibride. Zaradi močnega vetra sva se odločila, da se bova nekaj kilometrov vrnila do Ardmaira, kjer je bil kamp nekoliko manj izpostavljen vetru.
