Zgodaj zjutraj sva se peš odpravila do letališča, pustila zapakirat kovčke (ob prihodu na Novo Zelandijo sva ugotovila, da s kovčki ne ravnajo ravno najlepše, zato sva jih želela tokrat malo zaščititi) in opravila check-in pri Korejcu Brianu.
Skupaj z okoli 300 Korejci sva se nato vkrcala na letalo. Deset in pol urni polet naju je kar izčrpal, na letalsko hrano se pa oba nikoli ne bova navadila. Na letališču so naju potem usmerili v hotel, saj sva imela v Incheonu lay-over, ki je trajal kar 18 ur. Nastanili so nas v Harbor Park Hotel, v kitajski četrti Incheona. V elegantnem hotelu sva potem povečerjala in se kar kmalu utrujena ulegla v posteljo. Zjutraj naju je pričakal bife z vsemi možnimi dobrotami, ki naju je nasitil za skoraj cel dan.
Ob pol enih sva nato nadaljevala polet domov. Ponovni enajst urni polet naju je do konca izčrpal in sva oba komaj čakala, da se po zadnjem prestopanju končno usedeva na Adriino letalo, ki naju je “priletelo” domov.
